Nenadoma se je za naju ustavil svet. Sprejela sem spoznanje, da \u010das ne bo zacelil rane in morala se bom soo\u010diti z bole\u010dino.<\/p>\n\n\n\n
Vendar kako? Kako \u017eiveti z njo? Kaj narediti, ko zelo boli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Na za\u010detku sem si postavljala ogromno vpra\u0161anj: \u00bbZakaj?\u00ab, \u00bbKako bi lahko prepre\u010dila?\u00ab, \u00bbKako \u017eiveti naprej?\u00ab. Odgovorov ni bilo. Vedela sem le, da moram naprej. Zaradi nas, sebe in njega.<\/p>\n\n\n\n S\u010dasoma me je nekaj preizku\u0161enj utrdilo. Pred tem me je spremljal strah. Strah, da ne bom zmogla obvladati \u010dustev. Strah pred dodatno bole\u010dino. Bila sem nemo\u010dna, jezna, obupana.<\/p>\n\n\n\n Z dru\u017eino smo bili na zabavi. Takoj sem opazila otro\u0161ki vozi\u010dek. Trudila sem se, da ne bi pogleda usmerila vanj, saj sem se \u017eelela izogniti bole\u010dini. Naenkrat se je zgodilo tisto, \u010desar sem se bala. Mamica je v naro\u010dje vzela novorojen\u010dka. Videla sem ga. Obrnila sem se stran in se umaknila. Son\u010dna o\u010dala so mi prikrivala solze, ki so tekle po licu. Upala sem, da ne bo zajokal. Tega ne bi prenesla.<\/p>\n\n\n\n Podobne situacije so se mi ponovile \u0161e ve\u010dkrat. Vsakokrat sem se sesula, ko sem pri\u0161la domov. \u017delela sem si kon\u010dati to trpljenje. Poiskala sem tudi psihoterapevsko pomo\u010d, kjer so mi potrdili, da sem na dobri poti. Nekega dne sem se odlo\u010dila, da bom strahu pogledala v o\u010di. Ne vem, od kod je pri\u0161el pogum za to.<\/p>\n\n\n\n Kdaj sem se soo\u010dila s svojimi strahovi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ko je prijateljica rodila de\u010dka. Strah me je bilo tega dne. Vesela sem bila za njiju, ampak mene je mo\u010dno bolelo. \u010ceprav je nisem vpra\u0161ala za spol, sem tiho upala, da bo deklica. Mogo\u010de bi me manj bolelo. Nisem imela mo\u010di, da bi jima takoj \u010destitala. Strah me je bilo sre\u010danja z dojen\u010dkom. Hotela sem ostati mo\u010dna, a svojih \u010dustev nisem mogla kar tako potla\u010diti. Bala sem se svoje reakcije, saj sem nazadnje v rokah dr\u017eala na\u0161ega Gabrijela. Minilo je \u0161est mesecev od najine izgube. Odlo\u010dila sem se, da grem na obisk. <\/p>\n\n\n\n Z mo\u017eem sva se vzpenjala po stopnicah v prijatelji\u010dino stanovanje, ko bi se najraje obrnila in zbe\u017eala. Srce je divjalo, misli pa so me prepri\u010devale, da bo vse v redu. Potem pa sem ga zagledala. Njunega ljubkega de\u010dka. Za\u010dela sem jokati in do\u017eivljati stisko. Noge so se mi tresle, sku\u0161ala sem se miriti. Takrat je bilo zelo hudo, a danes ga brez te\u017eav vzamem v naro\u010dje.<\/p>\n\n\n\n Kako reagiram na nepredvidljive situacije?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ne znam pojasniti, kako lahko nadzorujem svoja \u010dustva. Ko se sre\u010dujem s podobnimi trenutki, me v prsih ti\u0161\u010di. Za\u010dutim stisko, ki jo z mislimi sku\u0161am pregnati. Gre za boj med umom in srcem. Mnogi mislijo, da bole\u010dino la\u017eje prena\u0161am, ker imam \u017ee dva otroka, vendar temu ni tako. Ko zelo boli, se trudim, da bi bole\u010dino prekrila. Otrokoma sem vedno govorila, da je prav, \u010de jo\u010demo, ko smo \u017ealostni, vendar ne \u017eelim, da me vidita v solzah. V teh te\u017ekih \u010dasih jima je bilo \u017ee dovolj hudo.<\/p>\n\n\n\n Na predvidljive situacije se lahko psihi\u010dno prej pripravim in tako nadzorujem svoja \u010dustva. \u010ce pa naletim na situacijo, ki ni predvidljiva, se v meni spro\u017ei dodatna bole\u010dina.<\/p>\n\n\n\n S \u010dasom sem ugotovila, da se kljub mo\u010dni bole\u010dini ne smem vedno izogniti tak\u0161nim situacijam, \u010de \u017eelim napredovati. Kljub temu, da je to zelo te\u017eko in zahteva ogromno truda ter energije, me naredi mo\u010dnej\u0161o. Ob\u010dasno mi to dobro uspeva. Na primer, \u010de zagledam dojen\u010dka nepri\u010dakovano, ne bom jokala, \u010deprav boli. Posku\u0161am se obvladati in se ne umaknem.<\/p>\n\n\n\n V\u010dasih je zelo hudo, ko se vsi veselijo prihoda svojega otroka in imam ob\u010dutek, da je moj otrok pozabljen. Vem, da ni tako. Le veselijo se svojega. Vse, kar lahko naredim, je to, da se umaknem, \u010de je prehudo. Vedela sem, da se mi svet ne bo prilagodil. Jaz se bom morala njemu. Na nek na\u010din si s tem povzro\u010dam bole\u010dino, \u010deprav bi se ji lahko izognila. A vendar je vsaki\u010d la\u017eje. To mi omogo\u010da, da lahko \u017eivim.<\/p>\n\n\n\n O svojih ob\u010dutkih in otroku rada govorim. \u010ceprav ni imel prilo\u017enosti ostati na tem svetu, je na\u0161 \u010dlan dru\u017eine. Velikokrat opazujem \u0161katlo, v kateri so njegove stvari: \u010dopek ostri\u017eenih las, zapestnica iz porodni\u0161nice, fotografija, materinska izkaznica. Ne zmorem je vedno odpreti, saj se bojim, da me bo bole\u010dina premagala. Ko me vpra\u0161ajo: \u00bbKako si?\u00ab posku\u0161am to pojasniti tako: \u00bb\u010ce bi se tisto, kar \u010dutim, videlo navzven, bi bila na tiso\u010d ko\u0161\u010dkih.\u00ab In res je tako. Lahko se smejim in lahko se zabavam, vendar v srcu nisem sre\u010dna.<\/p>\n\n\n\n Kako se z menoj obna\u0161ajo ljudje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vsi, ki so bili ob meni v te\u017ekih trenutkih, sku\u0161ajo razumeti moja ob\u010dutja. Poznajo mene, mojo dru\u017eino in mojo zgodbo. Me podpirajo in spodbujajo. Zaznavajo bole\u010dino, ki jo nosim v sebi, kljub nasmehu. Kadarkoli potrebujem pogovor, se lahko z njimi pogovorim. Dru\u017eina, nekateri sorodniki, prijatelji, sodelavci, trener. Ti ljudje me znajo usmerjati. Podpirajo me v stvareh, ki me veselijo. Omogo\u010dajo mi, da spoznavam sebe ter da se z vztrajnostjo borim naprej.<\/p>\n\n\n\n Nekateri znanci mi nehote povzro\u010dajo bole\u010dino s svojimi besedami in dejanji, kot na primer z vsakodnevnim objavljanjem fotografij svojih novorojencev ali s pogovori o porodu, pri katerem mamica razlaga, kako se je mu\u010dila, bila \u0161ivana itd. Takrat bi jim postavila samo eno vpra\u0161anje: \u00bbJe tvoj otrok \u017eiv?\u00ab Vendar \u010de bi to vpra\u0161ala, bi bila videti jezna ali nevo\u0161\u010dljiva. Nisem. Le boli me. Boli me jok dojen\u010dka. Boli me vsaka pozitivna ali negativna beseda o porodu, dojenju, splavu, itd. Temu se raje izognem. Nekdo, ki takih ob\u010dutkov ne pozna, pa\u010d ne ve, kaj bi rekel. \u010ceprav njega ni, sem jaz \u0161e vedno tu. Ranljiva. V\u010dasih si \u017eelim, da bi od\u0161la na drugi konec sveta.<\/p>\n\n\n\n Vem, da ne morem od nikogar pri\u010dakovati, da bo previden z besedami ob moji navzo\u010dnosti. In vsakemu privo\u0161\u010dim vse dobro. A vendar si potiho \u017eelim, da me nih\u010de ne ignorira. Ne zavedajo se, kaj sva z mo\u017eem do\u017eivela in koliko me utruja to, da predelujem vsako izgovorjeno ali prebrano besedo, ki me zaboli. To je boj za pre\u017eivetje.<\/p>\n\n\n\n Kako se s tem spopada mo\u017e?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ko sva do\u017eivljala ta kruti dogodek, sva bila nemo\u010dna. Bila sva tam in ni\u010d nisva mogla narediti. Najprej se je z okolico soo\u010dil on. Kjub \u017ealosti je vztrajno premagoval svoja \u010dustva in sku\u0161al \u017eiveti naprej. Skrbel je zame in otroka. Ko sem tudi sama spet zmogla med ljudi, sem si prizadevala, da tudi jaz njemu nudim oporo, saj je tudi njemu bilo zelo hudo. Bil je nemiren in jezen. Svojih \u010dustev ni kazal, zato se veliko pogovarjava o tem. Samo midva veva, kaj sva prestajala skupaj. Veva, kaj \u010dutiva in kaj razmi\u0161ljava. Nau\u010dil me je, da sprejemam najinega otroka takega, kot je. Kljub temu, da ga nimava ob sebi, je edinstven.<\/p>\n\n\n\n Nikoli ve\u010d ne bo kot je bilo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Velikokrat se preprosto zdi, da te okolje ne pusti \u017eiveti. Ti si \u017eeli\u0161 naprej, preizku\u0161nje pa se kar pojavljajo. Nisem si mislila, da bo imela okolica tako velik vpliv name. Brez nje mi gre bolje.<\/p>\n\n\n\n V\u010dasih popustim in nimam mo\u010di. Nimam mo\u010di, da bi se spopadala z okolico. Ne vem, kdo sem in kam spadam. Sem tam, ker moram biti. Vsak rojstni dan, praznik in po\u010ditnice pre\u017eivimo z grenkim priousom. Pogre\u0161amo ga in razmi\u0161ljamo o njem. Predstavljamo si, kaj bi po\u010del in kak\u0161en bi bil. Nikoli ve\u010d ne bo, kot je bilo, to je dejstvo.<\/p>\n\n\n\n V enem letu sem se privadila izgubi s predelovanjem mo\u010dnih \u010dustev, s katerimi se \u0161e vedno sre\u010dujem. \u010ceprav vem, da bo pot \u0161e dolga, si \u017eelim, da bi bole\u010dino zamenjala za svobodo in rane za sanje.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Julij 2021<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nasmeh z bole\u010dino Nenadoma se je za naju ustavil svet. Sprejela sem spoznanje, da \u010das ne bo zacelil rane in morala se bom soo\u010diti z bole\u010dino. Vendar kako? Kako \u017eiveti z njo? Kaj narediti, ko zelo boli? Na za\u010detku sem si postavljala ogromno vpra\u0161anj: \u00bbZakaj?\u00ab, \u00bbKako bi lahko prepre\u010dila?\u00ab, \u00bbKako \u017eiveti naprej?\u00ab. Odgovorov ni bilo. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":125,"comment_status":"open","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=106"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/106\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":119,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/106\/revisions\/119"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/125"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}