Pred \u010dasom sem sodelovala pri intervjuju za \u0161tudentko, ki je pripravljala seminarsko nalogo na temo premagovanja te\u017eav in du\u0161evnega zdravja. \u017de pred pogovorom sem se psihi\u010dno pripravila, saj sem vedela, da bodo vpra\u0161anja odpirala bole\u010de spomine. Sprva sem to do\u017eivljala kot povsem obi\u010dajen pogovor, kasneje pa sem ob prebiranju vpra\u0161anj in odgovorov ugotovila, da je bil to veliko ve\u010d kot le intervju \u2013 postal je tudi moje osebno popotovanje vase.<\/p>\n\n\n\n
Na za\u010detku sem povedala nekaj o sebi. Sem mama treh otrok, po poklicu vzgojiteljica pred\u0161olskih otrok, danes pa svojo strast izra\u017eam predvsem skozi ples, ki ga pou\u010dujem v svojem studiu. Rada imam glasbo, naravo, pozitivne ljudi in nove prilo\u017enosti za rast in u\u010denje. Svoje \u017eivljenje posku\u0161am \u017eiveti preprosto \u2013 z realnimi pri\u010dakovanji, s hvale\u017enostjo za male stvari in ljudi, ki jih imam ob sebi. Moje \u017eivljenje je trenutno v fazi sprememb in velikih korakov. Veliko delam na sebi, kar je v\u010dasih naporno, a kljub temu lahko re\u010dem, da sem v \u017eivljenju sre\u010dna, da se imam rada in da se trudim, da se ne bi obremenjevala z nepomembnimi stvarmi. \u010ceprav \u017eivljenje ni vedno lepo, posku\u0161am v njem videti tisto dobro \u2013 in prav ta pogled mi pomaga pre\u017eiveti te\u017eja obdobja.<\/p>\n\n\n\n
Ko me je vpra\u0161ala o najte\u017ejih \u017eivljenjskih preizku\u0161njah, sem povedala, da sem jih do\u017eivela ve\u010d. \u017de v najstni\u0161kih letih me je mo\u010dno zaznamovala smrt nonota ter bolezen moje mame. Takrat sem bila \u0161e zelo mlada, zadr\u017eana in s svojimi \u010dustvi se nisem znala soo\u010dati druga\u010de kot tako, da sem jih potla\u010dila. Najte\u017eja izku\u0161nja pa me je doletela pred petimi leti, ko sva z mo\u017eem izgubila tretjega otroka. Takrat se je moje \u017eivljenje obrnilo na glavo. Bila sem na dnu, nisem vedela, kako naprej in imela sem ob\u010dutek, da tak\u0161ni bole\u010dini ne bom kos. \u017de sam stik z dojen\u010dki, njihov jok ali pogovori o nose\u010dnosti so bili zame neznosni.<\/p>\n\n\n\n
Vpra\u0161ala me je tudi, kje sem na\u0161la mo\u010d, da sem \u0161la naprej. Povedala sem, da sem v sebi vedela, da moram najti pot naprej. Svet se zaradi mene ne bo ustavil \u2013 jaz pa sem morala najti mo\u010d, da se prilagodim in za\u017eivim naprej. Veliko mi je pomenila podpora dru\u017eine in prijateljev. Ob tem sem se obrnila \u0161e na strokovno pomo\u010d \u2013 psihoterapevta in psihiatra. Vendar sem na neki to\u010dki za\u010dutila, da moram najbolj zaupati sama sebi. \u010ceprav je bilo te\u017eko, sem \u017eelela dokazati sebi in drugim, da zmorem naprej \u2013 korak za korakom.<\/p>\n\n\n\n
Tako sem se nehala izogibati sre\u010danjem z dojen\u010dki, kljub bole\u010dini, ki je bila \u0161e vedno prisotna. Veliko sem govorila o svoji izku\u0161nji, omenjala sem svojega otroka \u2013 in to po\u010dnem \u0161e danes. Veliko mi je pomenilo tudi pisanje bloga, kjer sem sproti predelovala svoja \u010dustva, pa knjige o osebni rasti in pogovori z \u017eenskami, ki so \u0161le skozi podobno izku\u0161njo.<\/p>\n\n\n\n
Zdaj lahko re\u010dem, da me je ta bole\u010da izku\u0161nja nau\u010dila ogromno. Za\u010dela sem druga\u010de gledati na svet, druga\u010de re\u0161evati te\u017eave. Prepri\u010dana sem, da na tak\u0161no izgubo ni mogo\u010de biti pripravljen, ne glede na to, kako mo\u010dan ali psiholo\u0161ko opremljen si. Potreben je bil \u010das in predvsem odlo\u010ditev \u2013 odlo\u010ditev, da ne \u017eelim obstati v bole\u010dini, ampak \u017eiveti naprej. Za to pa sem se morala spopasti z mo\u010dnimi \u010dustvi, ki jih prej sploh nisem poznala. In ja, danes se strinjam s tistim pregovorom: \u201cKar te ne ubije, te okrepi.\u201d<\/p>\n\n\n\n
Dotaknili sva se tudi vpra\u0161anja smisla in ciljev. Moj smisel \u017eivljenja je predvsem dru\u017eina. Veliko mi pomeni tudi ples in ustvarjalnost. Eden mojih najve\u010djih ciljev je, da svoja otroka vzgojim v dobra \u010dloveka, ki bosta znala poslu\u0161ati sebe in slediti svojim sanjam.<\/p>\n\n\n\n
Na koncu me je vpra\u0161ala, kaj bi \u017eelela sporo\u010diti mladim, ki \u0161ele stopajo v odraslost. Moj odgovor je bil preprost: razvijajte samopodobo in samozavest. Poi\u0161\u010dite pomo\u010d, kadar jo potrebujete. Negujte odnose, nau\u010dite se komunicirati, bodite hvale\u017eni za trenutke. Naj vas preteklost in prihodnost ne obremenjujeta \u2013 \u017eivite tukaj in zdaj, \u010dim bolj polno. In ne pozabite, kako pomembno je ravnovesje med delom in prostim \u010dasom.<\/p>\n\n\n\n
Ko danes gledam nazaj, vidim, da to ni bil le intervju za seminarsko nalogo. To je bila prilo\u017enost, da sem se poglobila vase, si postavila vpra\u0161anja, na katera si sicer ne bi vzela \u010dasa odgovoriti, in se ponovno spomnila, kako pomembno je postaviti sebe na prvo mesto. In predvsem \u2013 kako neverjetno mo\u010dni v resnici smo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred \u010dasom sem sodelovala pri intervjuju za \u0161tudentko, ki je pripravljala seminarsko nalogo na temo premagovanja te\u017eav in du\u0161evnega zdravja. \u017de pred pogovorom sem se psihi\u010dno pripravila, saj sem vedela, da bodo vpra\u0161anja odpirala bole\u010de spomine. Sprva sem to do\u017eivljala kot povsem obi\u010dajen pogovor, kasneje pa sem ob prebiranju vpra\u0161anj in odgovorov ugotovila, da je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":139,"comment_status":"open","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-146","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/146","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=146"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/146\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":149,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/146\/revisions\/149"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/139"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=146"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}