Prvi september je tu.<\/p>\n\n\n\n
Za nekatere pomeni novo rutino.
Za nekatere konec brezskrbnih po\u010ditnic in za\u010detek novega \u0161olskega leta.
Za nekatere navdu\u0161enje, nove zvezke, \u0161olsko torbo, nova poznanstva in tisti poseben ob\u010dutek, ko otrok prvi\u010d prestopi \u0161olski prag.<\/p>\n\n\n\n
Za nekatere pa je 1. september tudi tiha bole\u010dina, o kateri se ne govori prav veliko.<\/p>\n\n\n\n
Za nas letos 1. september pomeni predvsem enega fantka, ki bi danes moral prvi\u010d stopiti skozi \u0161olska vrata.<\/p>\n\n\n\n
Gabrijel bi \u0161el v prvi razred.<\/p>\n\n\n\n
Ob tej misli \u010dutim praznino.
In mo\u010dno \u017eeljo, da bi ta dan lahko do\u017eivela.<\/p>\n\n\n\n
Predstavljam si ga. Verjetno bi bil ponosen nase. Mislim, da bi bil navdu\u0161en.<\/p>\n\n\n\n
Verjetno bi veselo odkorakal proti \u0161oli, jaz pa bi ga gledala in si mislila, kako hitro je minilo.<\/p>\n\n\n\n
Mogo\u010de bi ga pred \u0161olo \u0161e zadnji\u010d mo\u010dno objela.
Mu popravila majico.
Pogledala, ali ima vse v torbi.
In ga slikala.<\/p>\n\n\n\n
S prvo \u0161olsko torbo.
Z nasmehom.
S tistim ponosom, ki ga je te\u017eko razlo\u017eiti nekomu, ki ga \u0161e ni do\u017eivel.<\/p>\n\n\n\n
Danes pa lahko samo zaprem o\u010di in si predstavljam.<\/p>\n\n\n\n
Ne morem ga slikati.
Ne morem ga objeti.
Ne morem skupaj z njim ustvariti spomina na njegov prvi \u0161olski dan.<\/p>\n\n\n\n
In mogo\u010de je prav to tisto, kar najbolj boli.<\/p>\n\n\n\n
Ne to, da bodo danes drugi otroci stopili skozi \u0161olska vrata.
Ne to, da bodo drugi star\u0161i fotografirali svoje prvo\u0161olce.<\/p>\n\n\n\n
To sem \u017ee do\u017eivela.<\/p>\n\n\n\n
Boli to, da tega ne morem do\u017eiveti z njim.
Da ne morem biti del njegovega prvega \u0161olskega dne.
Da ne vem, kako bi danes izgledal.<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161en bi bil njegov nasmeh.
Ali bi bil nestrpen.
Ali bi me \u0161e zadnji\u010d pogledal, preden bi od\u0161el skozi vrata.<\/p>\n\n\n\n
Ponosna sem na svoja otroka.
Na oba, ki sta danes tukaj.
In ponosna sem tudi nanj.<\/p>\n\n\n\n
Bila bi ponosna nanj tako, kot je vsak star\u0161 ponosen na svojega otroka, ko ga gleda, kako odra\u0161\u010da in dela svoje prve velike korake.<\/p>\n\n\n\n
Samo svojega ponosa danes nimam kam polo\u017eiti.<\/p>\n\n\n\n
Ostaja nekje v meni.<\/p>\n\n\n\n
Tako kot toliko drugih stvari, ki bi jih morala danes do\u017eiveti z njim.<\/p>\n\n\n\n
In zato danes, ko bom gledala svoja otroka, kako za\u010denjata novo \u0161olsko leto, bom hvale\u017ena za njuna nasmeha, za njune objeme, za vse male trenutke, ki se nam v\u010dasih zdijo popolnoma samoumevni.<\/p>\n\n\n\n
Ker niso.<\/p>\n\n\n\n
Noben objem ni samoumeven.
Nobena fotografija ni samoumevna.
Noben \u00bbsre\u010dno v \u0161oli\u00ab ni samoumeven.
Noben otrok ni samoumeven.<\/p>\n\n\n\n
Morda se tega zavemo \u0161ele takrat, ko bi dali vse, da bi lahko \u0161e enkrat do\u017eiveli nekaj tako \u010disto obi\u010dajnega.<\/p>\n\n\n\n
Danes bi moral tudi Gabrijel prestopiti ta prag.<\/p>\n\n\n\n
In \u010deprav ga ne bom mogla videti, kako stopa skozi \u0161olska vrata, si ga bom predstavljala.<\/p>\n\n\n\n
Navihanega.
Ponosnega.
Mojega.<\/p>\n\n\n\n
In za trenutek bom pustila mislim, da ga pospremijo tja, kamor ga sama ne morem.<\/p>\n\n\n\n
Sre\u010dno v prvi razred, fant moj.<\/p>\n\n\n\n
Mi bi bili neskon\u010dno ponosni nate. ❤️<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prvi september je tu. Za nekatere pomeni novo rutino.Za nekatere konec brezskrbnih po\u010ditnic in za\u010detek novega \u0161olskega leta.Za nekatere navdu\u0161enje, nove zvezke, \u0161olsko torbo, nova poznanstva in tisti poseben ob\u010dutek, ko otrok prvi\u010d prestopi \u0161olski prag. Za nekatere pa je 1. september tudi tiha bole\u010dina, o kateri se ne govori prav veliko. Za nas letos […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":157,"comment_status":"open","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-156","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=156"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":158,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/156\/revisions\/158"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/157"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=156"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=156"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=156"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}