<\/p>\n\n\n\n
\u00bbNe sanjaj svojega \u017eivljenja, temve\u010d \u017eivi svoje sanje.\u00ab Meni najljub\u0161i citat.<\/p>\n\n\n\n
\u017de kot najstnica sem sanjala o svoji dru\u017eini. \u017delja o poroki in otrocih je bila pri meni zelo mo\u010dna. Ve\u010dina takratnih prijateljev, je smisel \u017eivljenja videla v zabavah, potovanjih, denarju. Jaz sem sanjala le o sanjski poroki in preprostem \u017eivljenju s \u010dudovitimi otroki.<\/p>\n\n\n\n
Z mo\u017eem sva se spoznala pri sedemnajstih letih. Pri\u0161el je ravno v pravem trenutku, na pravo mesto. Takoj sem vedela, da bova skupaj pre\u017eivela \u017eivljenje. Po dveh letih sem nepri\u010dakovano zanosila. \u010ceprav sva bila mlada in zaklju\u010devala srednjo \u0161olo, sva se otroka zelo veselila. Niti za trenutek nisva pomislila na splav. Star\u0161i so bili nad novico presene\u010deni, a so nama bili vseeno ves \u010das v oporo. Razen slabosti, ki me je spremljala precej dolgo, je nose\u010dnost potekala brez te\u017eav. Rodila sem deklico. Pridno je rastla in postajala prava gospodi\u010dna.<\/p>\n\n\n\n
V tem \u010dasu se je vse uredilo. Z mo\u017eem sva se zaposlila in se kmalu odlo\u010dila, da se bova poro\u010dila. Poroka je bila preprosta, a sanjska. Nekaj mesecev po poroki sva, takrat \u0161tiriletni h\u010derki, z velikim veseljem naznanila, da bo dobila bratca ali sestrico. Prve \u0161tiri mesece me je spremljala mo\u010dna slabost. V 24. tednu nose\u010dnosti so mi ugotovili nose\u010dni\u0161ko sladkorno bolezen. V diabeti\u010dni ambulanti so me seznanili z njo in s te\u017eavami, ki jih le-ta lahko povzro\u010di. Gre za pomanjkanje inzulina v nose\u010dnosti, kar lahko vpliva na otroka. Ve\u010dini nose\u010dnic zado\u0161\u010da dieta, v\u010dasih pa so potrebni manj\u0161i odmerki inzulina. Tistega dne, ko sem se vrnila domov s testiranja, sem bruhnila v jok. Misli so me odpeljale k nekdanji prijateljici, ki je otroka izgubila zaradi neodkritega oziroma zanemarjenega nose\u010dni\u0161kega diabetesa. Spominjam se dne, ko sem izvedela kako krut dogodek jo je doletel. Ves \u010das sem mislila nanjo. S \u010dasom je bila pripravljena sprejeti moj obisk. Skupaj sva jokali. Njeno bole\u010dino sem si lahko kot mama le predstavljala. Za tola\u017ebo ni bilo besed, le objem. \u017dal sta se kasneje najini poti raz\u0161li. Ko je zvedela, da z mo\u017eem na\u010drtujeva drugega otroka, tega ni mogla prenesti. Razumljivo.<\/p>\n\n\n\n
Bala sem se za svojega otroka. Nisem bila edina z nose\u010dni\u0161kim diabetesom, sem pa diagnozo vzela zelo resno. Lotiti sem se morala stroge diete. Jedla sem petkrat na dan, merila sladkor v krvi ter si vbrizgovala inzulin v telo z injekcijo. Dneve sem pre\u017eivela v kuhinji od jutra do ve\u010dera. Vsak obrok sem stehtala natan\u010dno do grama. Obrokov nisem mogla jemati s seboj, saj so bili obilni. Zato sem \u010das ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivljala doma, jedla sem vsake tri ure. Posledi\u010dno sem se h\u010derki manj posve\u010dala. Komaj sem \u017ee \u010dakala, da pride dan predvidenega poroda. Dva dni pred tem sem za\u010dutila v spodnjem delu trebuha zbadajo\u010do bole\u010dino. Zve\u010der sem imela povi\u0161ano telesno temperaturo, zato sva se z mo\u017eem odpravila v porodni\u0161nico. Preiskave urina so pokazale, da je bilo v njem ogromno bakterij. Zadr\u017eali so me na ginekolo\u0161kem oddelku, kjer sem dobila antibiotik. \u017de naslednje jutro sem se po\u010dutila bolje. Odlo\u010dili so se, da bom \u0161e nekaj \u010dasa na opazovanju. Tako sem \u0161e en dan prespala na ginekolo\u0161kem oddelku. \u010ceprav je proti jutru pri\u0161la v sobo \u017eenska, ki je imela popadke in jih nekaj ur predihovala poleg mene, sem se tisto no\u010d dobro naspala. Zjutraj sem si kot ponavadi izmerila krvni sladkor, vbrizgala inzulin ter pozajtrkovala. Med vizito so me obiskali kar trije ginekologi in mi pojasnili svojo odlo\u010ditev. Ker je bila prisotna nose\u010dni\u0161ka sladkorna bolezen in bi bil otrok lahko prevelik, so se odlo\u010dili, da spro\u017eijo porod. Po\u010dasi sem pospravila svoje stvari ter se po stopnicah odpravila v zgornje nadstropje. Pozvonila sem na vratih porodni\u0161nice. Vedela sem, kaj me \u010daka, in \u017eelela sem si, da bi bil tokratni porod kraj\u0161i od prvega. Vznemirjena sem bila bolj kot prvi\u010d. Porod je potekal brez te\u017eav. Med porodom sem si morala meriti krvni sladkor. Ko je po petih urah pri\u0161el \u010das za iztis, sem bila nekoliko nemo\u010dna. Z mo\u010dno \u017eeljo, da bi spoznala svojega otroka in z mo\u017eevimi spodbudami, sem porod zmogla do konca. Rodil se nama je zdrav de\u010dek. Bila sva presre\u010dna. Mo\u017e je rekel: \u00bbZdaj imava pun\u010dko in fantka. Zdaj imava vse.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Bili smo sre\u010dna dru\u017eina. Minevali so dnevi in leta. Jaz pa sem bila nesre\u010dna. Spremljala me je ko\u017ena bolezen na obrazu. Obiskovala sem dermatologe, poslu\u0161ala razli\u010dna mnenja in diagnoze. Svetovali so, naj se z boleznijo sprijaznim. Preizkusila sem veliko mazil, napitkov in tablet, kar mi je povzro\u010dilo bole\u010dine v \u017eelodcu. Imela sem obdobja slabe volje in ob\u010dutek neuspeha. Izogibala sem se velikih dogodkov, ker sem izpu\u0161\u010daje te\u017eko prekrila. Ogromno ljudi mi je \u017eelelo pomagati in svetovati. Ena od njih je bila tudi moja teta. Na internetni strani je zasledila kremo, ki bi morda bila zame. Za\u010dutila sem, da moram poskusiti. \u00bbPa poskusim \u0161e to,\u00ab sem si rekla. Po enem mesecu uporabe, sem odpravila te\u017eave na obrazu. Sprememba je bila zelo o\u010ditna, vendar krema ni pozdravila vzroka. Pri tem mi je bila v pomo\u010d posebna metoda zdravljenja. Nekega dne sem se odlo\u010dila, da bom za\u010dela poslu\u0161ati le sebe. Pazila sem na prehrano, telovadila in poskrbela za to, da sem se v svoji ko\u017ei dobro po\u010dutila. Uspevalo mi je. V tem \u010dasu sem se vpisala na fakulteto in pri\u010dela z dodiplomskim \u0161tudijem. Ni bilo lahko. Morala sem usklajevati dru\u017eino, delo in \u0161tudij. Mo\u017e in star\u0161i so mi bili v veliko oporo. Proti koncu \u0161tudija sem postajala vedno bolj utrujena in brez energije. Pono\u010di nisem mogla spati, v \u017eelodcu sem \u010dutila napetost, menstruacija mi je zamujala. Vse to sem pripisovala stresu. \u010cutila sem, da nekaj ni v redu, zato sem se \u017eelela naro\u010diti k zdravniku. Naenkrat se mi je oglasilo vpra\u0161anje: \u00bbKaj pa \u010de…? Ne, nisem nose\u010da.\u00ab Vseeno sem se hotela prepri\u010dati, \u010de je za vse te\u017eave krivo stresno obdobje. Z mo\u017eem sva se \u017ee pogovarjala o tretjem otroku, a ga zaradi vseh obveznosti in te\u017eav nisva na\u010drtovala. Odpravila sem se v lekarno. Test nose\u010dnosti sem doma hranila dva dni. Mol\u010dala sem. Mo\u017ea nisem hotela stra\u0161iti, ker sem predvidevala, da bo test negativen. Kon\u010dno sem nekega ve\u010dera zbrala pogum in opravila test. Bil je pozitiven. Prevzela so me me\u0161ana \u010dustva. \u017delja po tretjem otroku se je uresni\u010devala. Strah pa se je ve\u010dal. Zbudila sem mo\u017ea in mu povedala, da bova dobila \u0161e enega otroka. Bil je zmeden. Nekaj \u010dasa sva mol\u010dala, saj nisva vedela, kako bova zmogla v trenutni situaciji. Priznam, takrat sem pomislila na splav. A tega nisem mogla storiti. Jokala sem. Da sem bila tiste dni miselno odsotna, sta opazila tudi moja star\u0161a. Odkrito sem se pogovorila z njima. Obljubila sta mi pomo\u010d in me podpirala: \u00bb\u010ce je z otrokom vse v redu, ni razloga za splav. Vedno si si \u017eelela tri otroke. Zmogla bosta. Podpirava vaju.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u010cez nekaj dni smo praznovali sinov \u010detrti rojstni dan. Zgodila se je nesre\u010da. Sin je med igro padel po stopnicah. Zaradi udarca v glavo in zlomljenega zapestja je izgubljal zavest. Z mo\u017eem in mamo smo ga nemudoma odpeljali v bolni\u0161nico. Med potjo sem se ves \u010das trudila, da bi ostal pri zavesti. Na urgenci so nas takoj sprejeli, opravili retgensko slikanje in naju zadr\u017eali \u010dez no\u010d. Ko je sin zaspal sem se umirila. Za\u010dutila sem slabost. Noge me niso dr\u017eale. Sku\u0161ala sem zaspati, a mi misli niso dovolile. \u010cutila sem, da morava otroka obdr\u017eati. Sinovo nesre\u010do sem videla kot znak. Znak, da mora najin tretji otrok \u017eiveti. To je pretehtalo vse dvome. Od tega dne, sem na stvari, ki so se dogajale, za\u010dela gledati druga\u010de. Iskala sem razloge in pozitivno plat v vsaki stvari. Naslednje jutro so sina odpeljali v operacijsko sobo ter mu poravnali zapestje. Dobil je gips. Ko se je prebudil, je komaj \u010dakal, da greva domov, bil je zelo pogumen in potrpe\u017eljiv. Jaz pa ponosna mama.<\/p>\n\n\n\n
Pri\u0161el je \u010das prvega pregleda pri ginekologu. Nose\u010dnost je bila potrjena. Spremljala sta me mo\u010dna slabost in bruhanje do \u010detrtega meseca. Otroka sta bila navdu\u0161ena, ko sta izvedela veselo novico. H\u010di je kar \u017earela od sre\u010de, sin pa je komaj \u010dakal, da dobi bratca: \u00bb\u010ce bo pun\u010dka, ji bom dal ime fantek!\u00ab Za mo\u017eev trideseti rojstni dan smo sorodnikom in prijateljem novico razkrili na prav poseben na\u010din. Oblekli smo si majice z napisi, ki so napovedovali ta \u010dudovit dogodek. Prav vsi so bili sre\u010dni za naju. Za nas.<\/p>\n\n\n\n
Z mo\u017eem sva se veliko pogovarjala in na\u010drtovala. Veselila sva se vsega, kar naju je \u010dakalo. Veliko truda sem vlo\u017eila v \u0161tudij, da mi po porodu ne bi ostalo veliko izpitov. Mo\u010dno sem upala, da se nose\u010dni\u0161ki diabetes ne bi ponovil. Po drugem porodu so me namre\u010d v diabeti\u010dni ambulanti opozorili, da se ta v ve\u010dini primerov ob naslednji nose\u010dnosti ponovi. Posvetila sem se prehrani in gibanju. Testiranje sem opravila dvakrat in bilo je negativno. Od sre\u010de sem se ve\u010dkrat tudi prekr\u0161ila in pojedla kak\u0161no tortico. Na pregledih je bilo do sedmega meseca vse v redu. Z mo\u017eem sva se tik pred ultrazvo\u010dnim pregledom odlo\u010dila, da bova tokrat vpra\u0161ala za spol, \u010deprav najprej nisva imela tega namena. Pri\u010dakovala sva \u0161e enega de\u010dka. Skrivnost sva obdr\u017eala zase. V sedmem mesecu so mi te\u017eave povzro\u010dala glivi\u010dna vnetja. Kmalu sem postajala zelo utrujena in sama te\u017eko opravljala vsakodnevna dela. Imela sem ob\u010dutek manjvrednosti. Z mo\u017eem sva se nekoliko oddaljila. Nisva se ve\u010d pogovarjala. Nisva se razumela ali podpirala. Bli\u017eali so se bo\u017ei\u010dni prazniki. Mislila sem na to, kako bova otrokoma povedala, da se ne razumeva ve\u010d, a nas je kmalu pretresla novica o nonotovi bolezni. Njegovo stanje se je slab\u0161alo, razmere so bile te\u017eke. Bila sem v skrbeh. Z mo\u017eem sva prikrila najin zapleten odnos in se posve\u010dala otrokoma. Tako sva se spet po\u010dasi zbli\u017eala in si stala ob strani.<\/p>\n\n\n\n
Predvideni rok poroda bi moral biti \u010dez tri tedne. Otrok je bil ves \u010das zelo \u017eivahen. Imela sem ctg. Trebuh je bil nekoliko prevelik. Krvni izvidi so pokazali, da sem bila slabokrvna. Pogosto sem imela kr\u010de, zato sem dobila tablete proti kr\u010dem. Fakulteto sem obiskovala z naporom. Stvari za novorojen\u010dka \u0161e nisem pripravila, le torbo za v porodni\u0161nico. Imena \u0161e nisva izbrala. Bila sem nemirna.<\/p>\n\n\n\n
Dvanajst dni pred predvidenim datumom poroda sem se slabo po\u010dutila. Spremljala me je vrtoglavica. Zve\u010der sem utrujena legla in zaspala. Zjutraj sem se prebudila in prestra\u0161eno ugotovila, da sem prespala celo no\u010d. To je pomenilo, da nisem \u010dutila otrokovih gibov. Ne\u017eno sem premikala trebu\u0161\u010dek. Ni bilo odziva. Stisnilo me je pri srcu. Vzela sem torbo in se z mo\u017eem odpravila v porodni\u0161nico. Trudila sem se ostati mirna. Kot nala\u0161\u010d sem med potjo prejela nekaj sporo\u010dil: \u00bbHej, kako si? Kako se po\u010duti\u0161?\u00ab. Nisem zmogla odgovoriti. V bolni\u0161nici je potekalo vse zelo hitro. Takoj so mi opravili ctg. Ena od medicinskih sester je nekaj \u010dasa iskala otrokov sr\u010dni utrip: \u00bbV\u010dasih ga ni takoj sli\u0161ati, veste.\u00ab Deset minut sem poslu\u0161ala utrip in takoj vedela, da ni otrokov. Bil je moj. Svet se mi je ustavil. Sestra je poklicala zdravnico, da opravi ultrazvo\u010dni pregled. Ekran je obrnila proti meni: \u00bbTu je sr\u010dek. In ne bije. Moje so\u017ealje.\u00ab Medicinska sestra je od\u0161la po mo\u017ea, ki je nestrpno \u010dakal pred vrati. Vedel je, kaj je narobe. Za\u010dela sem jokati, v sebi pa sem kri\u010dala. Ne da se opisati bole\u010dine, ki sem jo \u010dutila. Zdelo se mi je, da sem za trenutek zapustila svoje telo. Opravili so ginekolo\u0161ki pregled in mi vzeli kri. Seznanili so naju z nadaljnimi postopki. Roditi bom morala najinega otroka. Mrtvega. Sr\u010dek mu je nehal biti. Vstavili so mi gel za spro\u017eitev poroda in me premestili na ginekolo\u0161ki oddelek. Mo\u017e je do ve\u010dera bil ob meni. Jokala sva. Morala sva sprejeti te\u017eke odlo\u010ditve. Odlo\u010diti sva se morala, \u010de \u017eeliva otroka po porodu videti. Razmisliti sva morala o na\u010dinu pokopa. In izbrala sva ime. \u0160e nikoli do sedaj me ni bilo tako strah. Strah me je bilo poroda, ker sem vedela, kaj bo sledilo. Najin angel\u010dek ne bo zajokal in morala se bova posloviti od njega. Tega nisem zmogla. \u010cutila sem mo\u017eevo bole\u010dino, a vseeno je imel dovolj mo\u010di, da me je psihi\u010dno dr\u017eal pokonci: \u00bbZmogla bo\u0161. Skupaj sva v tem. S tabo bom. To morava dat skozi.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Tisto no\u010d sem imela nekaj svojih popadkov. Mo\u017e je od\u0161el domov k otrokoma. Potrebovala sta ga, saj je tudi njima bilo zelo hudo. Ves \u010das sem ob sebi imela prijazno zdravstveno osebje. Proti jutru so popadki prenehali. Obvestili so me, da je \u010das za v porodno sobo. Medtem, ko sem stopala po stopnicah, sem zadr\u017eevala jok. Ko sem vstopila na hodnik porodni\u0161nice, so se me \u017ealostni pogledi medicinskih sester dotaknili. \u010cutile so mojo bole\u010dino. Poklicala sem mo\u017ea, nato me je ena od babic pripravila na porod. Dobila sem umetne popadke in jih pridno predihovala. Pridru\u017eila se je \u0161e ena babica. Nekaj \u010dasa sta bili obe prisotni. Tista, ki je bila z mano na za\u010detku, je nato od\u0161la. Mo\u017e je bil ves \u010das ob meni in tako kot jaz upal, da bo \u010dimprej mimo. Babica je poskrbela za to, da sem v pravem trenutku dobila protibole\u010dinska sredstva. Kmalu se je za\u010delo hitro odvijati, bole\u010dina je bila intenzivna, a skoraj neprimerljiva s tisto, ki sem jo \u010dutila v srcu. Po treh urah je najin otrok pri\u0161el na svet. Zaprla sem o\u010di in jokala. Nisem imela mo\u010di, da bi ga takoj pogledala. Porodila sem \u0161e posteljico. \u010ceprav ni bilo videti ni\u010d narobe, je zdravnik rekel, da je bila \u00bbposebna\u00ab. Bila je v obliki srca. \u010cutila sem, da je \u010das. \u010cas, da ga spoznam. V naro\u010dje so mi polo\u017eili najinega angel\u010dka. Gabrijela. Tako lepega in tako toplega. Ob\u010dudovala sva ga. Bil je popoln, a vendar nepremi\u010den. Zdelo se mi je, da sanjam. Bole\u010dina je bila neznosna. Babica je prislonila glavo k moji in spustila solzo. Nato nas je pustila same. Gabrijel ni bil ve\u010d tako topel. Bole\u010dina je bila prehuda, zato sva se poslovila od njega in poklicala babico, da ga prevzame. Nisem \u010dutila utrujenosti niti bole\u010din. Samo praznino. Izgubila sem del sebe.<\/p>\n\n\n\n
Po nekaj urah so me preselili na ginekolo\u0161ki oddelek. Ko ni bilo mo\u017ea ob meni, so zelo dobro poskrbeli zame in mi ves \u010das stali ob strani. Po treh dneh so me odpustili z ginekolo\u0161kega oddelka. \u010ceprav sem komaj \u010dakala, da objamem svoja otroka, se mi je ob misli, da odhajam domov sama, trgalo srce.<\/p>\n\n\n\n
Starostna razlika med h\u010derko in sinom je \u0161tiri leta in osem mesecev. Med bratoma prav tako. Skoraj neverjetno. Najina h\u010di je bila zelo \u017ealostna, \u017eelela si je bratca ali sestrico. Velikokrat je jokala na skrivaj. Sin pa je zadevo realno sprejel. Zavedal se je, kaj se je zgodilo in sprejel dejstvo, da Gabrijela ne bo nazaj. To sem morala sprejeti tudi sama. Mo\u017e je naredil vse, kar je bilo v njegovih mo\u010deh, da bi me dr\u017eal pokonci.<\/p>\n\n\n\n
Odlo\u010dili smo se za pogreb v doma\u010dem kraju. Tako ga lahko obi\u0161\u010demo kadarkoli. Po pogrebu sem bila bolj pomirjena in po\u010dasi sem prihajala k sebi. \u010ceprav se je v moji glavi porajalo mnogo vpra\u0161anj, sem vedela, da odgovorov ni. Po enem mesecu je umrl moj nono. Trpljenje, ki smo ga do\u017eivljali, je bilo neznosno, a ker smo imeli drug drugega, so pogovori, bli\u017eina in skupni trenutki omilili bole\u010dino. Po skoraj dveh mesecih sem dobila izvide, po katerih je bilo razvidno, da je bilo z menoj in Gabrijelom vse v redu. Morala sem naprej. Bala sem se stikov z ljudmi, saj nisem prenesla vpra\u0161anj. A vendar sem morala skozi to. Prva me je obiskala moja najbolj\u0161a prijateljica in \u010deprav \u0161e nisem sprejemala obiskov, sem ji bila zelo hvale\u017ena. Led sem prebila z nonotovo smrtjo. Hi\u0161a je bila polna ljudi. Na za\u010detku sem ob\u010dutila mo\u010dno stisko. Najraje bi zbe\u017eala. A ker sem hotela to prebroditi, sem morala globoko vdihniti in potrpeti. Od takrat naprej je bilo bolje. Hodila sem v naravo in na sprehode ob morju. To me je pomirilo. Ko sem zagledala mamice z vozi\u010dki, mi ni bilo lahko. Sklonila sem glavo in od\u0161la dalje. V sebi sem obupano kri\u010dala.<\/p>\n\n\n\n
Velikokrat sem bila dele\u017ena komentarjev, kot so: \u00bbTebi je la\u017eje, ker ima\u0161 \u017ee dva.\u00ab Ali \u00bbSaj si \u0161e mlada!\u00ab Ne, ni mi la\u017eje! Te\u017eko mi je prav tako kot tistim, ki so izgubile svojega prvega otroka. La\u017eje ni niti tistim, ki so imele splav. Nobeni mami, ki je izgubila svojega otroka, ni la\u017eje ali te\u017eje. Res je, mlada sem. In pri svojih devetindvajsetih letih sem pokopala svojega otroka. Zavedam se, da nisem edina. Sem pa edina njegova mama. Gabrijel bo za vedno na\u0161 peti \u010dlan dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n
Zdaj minevajo \u0161tirje meseci od izgube. Dnevi so zelo te\u017eki in polni me\u0161anih ob\u010dutkov. Hvale\u017ena sem vsem, ki mi poleg otrok, mo\u017ea in star\u0161ev, nudijo oporo. Redkokdaj jo\u010dem. Ni mi te\u017eko govoriti o svoji izgubi, me pa v\u010dasih iz\u010drpa, saj podo\u017eivljam tiste hude trenutke. Ve\u010dinoma sem nemirna. Te\u017eko se umirim in sprostim. Zato po\u010dnem tisto, kar me veseli, objamem svoja otroka in ne razmi\u0161ljam o bole\u010dini. Ravno nasprotno. S telovadbo, plesom in objemi od\u017eenem vse ob\u010dutke, ki me bremenijo. Pride dan, ko se zjutraj zbudim s solznimi o\u010dmi. \u010ceprav se prepri\u010dujem, da bo dober dan, temu ni tako. Vem, da bo takih trenutkov \u0161e veliko. A to me ne bo ustavilo, da \u017eivim svoje sanje. Z Gabrijelom v srcu.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Maj 2020<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko izgubi\u0161 del sebe \u00bbNe sanjaj svojega \u017eivljenja, temve\u010d \u017eivi svoje sanje.\u00ab Meni najljub\u0161i citat. \u017de kot najstnica sem sanjala o svoji dru\u017eini. \u017delja o poroki in otrocih je bila pri meni zelo mo\u010dna. Ve\u010dina takratnih prijateljev, je smisel \u017eivljenja videla v zabavah, potovanjih, denarju. Jaz sem sanjala le o sanjski poroki in preprostem \u017eivljenju […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":101,"comment_status":"open","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-99","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=99"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":124,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/99\/revisions\/124"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/101"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=99"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=99"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/rojenangel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=99"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}